Vstop v vrtec predstavlja eno največjih prelomnic v zgodnjem otroštvu, saj prinaša prvo daljšo ločitev od staršev in vstop v neznano okolje. Uvajalno obdobje je ključen proces postopnega prilagajanja, ki otroku in tudi staršem pomaga zgraditi občutek varnosti, zaupanja ter pripadnosti novi skupnosti. Čas uvajanja v vrtec je seveda od otroka do otroka različen in je odvisen od otroka samega. Kako uspešen bo ta prehod, je v veliki meri odvisno tudi od čustvene pripravljenosti staršev ter njihovega sodelovanja z vzgojitelji. Velik pomen ima namreč to, da starš pripravi otroka na vrtec. Že v domačem okolju uvaja neko stalno rutino, pravila in ga postopoma navaja na drugo okolje. Pomemben je tudi čas, ki ga preživlja stran od starša, in se tako navaja na druge odrasle osebe. Otrok pridobi neko spoznanje in zaupanje v druge.
V vrtcu z uvajanjem začnemo postopoma. Prve dni je starš skupaj z otrokom v vrtcu le kakšno uro. Nato ga postopoma prepušča nam v varstvo. Otrokovo bivanje v vrtcu se podaljšuje iz dneva v dan. Seveda se prilagajamo otroku samemu. Nekateri otroci so že drugi dan pripravljeni sami preživeti od malice do kosila. Imamo pa tudi primere, ko otrok šele po celem tednu sam preživi z nami daljše obdobje. Vedno je tudi nekaj joka in solz. Ko otrok pokaže stisko, jo skupaj prebrodimo. S tem gradimo naše zaupanje. Čas v vrtcu hitro mine, saj me poskrbimo, da so otroci vedno motivirani in se veliko dogaja.
Zapisala: Adrijana Kodre
VRTEC
ŠOLA
POŠTA – ARNES
